Barve Sojnosti

Na prvi pogled se ta knjiga lahko zdi nekaj neobičajnega. To ni knjiga, ki govori o umetnosti v klasičnem pomenu. Niti ne gre za teološko razpravo, še manj za življenjepisno delo. In vendar vsebuje vse te elemente — umetnost, teološko razmišljanje in izkušnjo. Prav to pa iščemo in prav iz tega želimo črpati: iz umetnosti, teologije in duhovne izkušnje, ki so del organskosti življenja in zato znajo spregovoriti o življenju nasploh ter življenju vsakega človeka.

Danes, ko nas premetava po eni strani čustvenost, ki jo gojijo in vsiljujejo mediji in ki nas oddaljuje od pristnega čutenja, po drugi pa razum, ujet v metodologizme, ki vse bolj utrujeno in patetično zahteva nazaj svojo ekskluzivno vlogo spoznavnega orodja, se nam vsem toži po globalnem in celovitem pristopu k življenju in spoznavanju.

Knjiga preleti izkušnjo patra Marka Ivana Rupnika in prikaže kontinuiteto med tipično slikarsko problematiko umetnosti in problematiko, ki zadeva bistvene teme človekovega življenja (vprašanje sveta, snovi, telesa, bolečine, zla, osebe, odnosov, odpuščanja …). V svojem nizanju to delo predstavlja nerazdružljiv splet med govorico barv, snovi, luči, poezije in odlomkov razmišljanja.

Besede, s katerimi Rupnik spremlja podobe, niso »razlage« njegovih del, temveč gre le za drugačen način izražanja. Gre za besede, ki nakazujejo njegovo držo do umetnosti in hkrati do celotnega življenja. To so besede, namignjene ušesu tistega, ki z očmi gleda barve in podobe in tako odkriva dvojno dojemanje, zlivajoče se v eno samo podobo-besedo.

Pričujoče delo torej ni umetniška monografija. Pač pa gre za knjigo teologije v podobah in barvah.

Zato ne le, da tu ni nasprotovanja med besedo in podobo (ki ga na žalost najdemo v velikem delu teologije), ampak umetniška stvaritev na neki način nakazuje tudi drugačno paradigmo teološkega razmišljanja.